Inštalacija elektrike
Napeljava ali popravilo električne inštalacije je zelo specifična strokovna izvedba, pri kateri se tako rekoč ne smejo zgoditi napake. Če ta ne bo strokovno izvedena, se nam bo pozneje z uporabo porabnikov električne energije nenehoma pojavljale številne težave.
Z našim neznanjem prepuščamo kvaliteto izvedbe nove ali popravilo stare elektroinštalacije le svojemu izbranemu mojstru. Kvalitetna izvedba takšne inštalacije je za praktično, udobno in ekonomično bivanje ključnega pomena. Vendar kot prvo moramo vedeti, da je izvedba elektroinštalacije in njeno popravilo strokoven poseg. Torej, da bi to izvedli v lastni režiji in brez izkušenj ali bi jo zaupali dvomljivemu izvajalcu, povsem odpade. Izvedbo moramo zaupati le usposobljenemu in izkušenemu obrtniku.
Osnovni pojmi električne energije
V stanovanjskem objektu se uporablja nizkonapetostno elektroenergetsko inštalacijo z napetostjo 220 V. V industriji ali za močnejše električne porabnike je potrebna močnejša 380 V napetost. Velika tiskana črka V predstavlja enoto za napetost, ki pomeni razliko med potenciali in se imenuje volt. Druga enota, ki se uporablja za označevanje frekvence je hertz izražen v Hz in pomeni električni nihaj na sekundo. Tretji osnovni pojem v električni energiji je amper, za katerega je predpisana kratica A. Ta izraža sam električni tok. Običajno daje nizkonapetostni električni priključek v stanovanjskih hišah tok 3 x 25 A, lahko pa tudi 3 x 35 A. Tukaj je za varčevanje z električno energijo pomembno kakšno moč toka bomo izbrali. Moč toka, ki ga elektroenergetsko podjetje nam obračuna, je določena z nazivnim tokom varovalk ali tarifnega odklopnika, ki omejuje odvzem moči iz javnega omrežja. Obračunska moč je poleg priključnine mesečni strošek za porabljeno električno energijo. Gotovo je nesmiselno vgrajevati močnejše varovalke z večjim pretokom električne energije, kot jo potrebujejo naši priključki. Zato si naj še pred izbiro moči toka razjasnimo kolikšno moč bodo potrebovali naši električni priključki.
Osnovni gradniki električnega razvoda
Glavna priključna omarica mora biti že po predpisu vgrajena na dostopnem zunanjem mestu. V njo se namesti števec električne energije, glavne varovalke in morebitne prenapetostne odvodnike ter krmilno napravo. V to omarico pozneje sami nimamo dostopa in je zaklenjena s ključem, ki ga ima elektrodistribucijsko podjetje. Razdelilna omarica je poleg glavne zunanje električne omarice druga pomembna točka hišnega električnega razvoda. V preteklosti so bile v razdelilni omarici vgrajene le navadne varovalke oziroma tako imenovani D-talilni vložki. Danes jih nadomeščajo inštalacijski odklopniki, bolj poznani pod nazivom avtomatske varovalke. Klasične varovalke se uporabljajo le še v industriji ali pri zmogljivejših električnih porabnikih, kjer je potrebna večja izklopna zmogljivost. Avtomatske varovalke popolnoma zadoščajo za nemoteno in varno uporabo vseh gospodinjskih električnih priključkov, ki jih je v stanovanjski hiši razmeroma zelo veliko (povprečno od 80 do 100 izvodov). Poleg zanesljivosti so avtomatske varovalke v primerjavi s klasičnimi bolj praktične in preproste za uporabo, s tem pa tudi bolj varne. Najbolj uporabljen material pri električnem razvodu je kabel. Pod njegovim pojmom razumemo več električnih vodnikov povezanih z plaščem. Vodnik je izolirana žica, ki ima glede na namen različno barvo, katera je standardna. V izmeničnih tokokrogih 230 V, 50 Hz se uporablja dvožilni, trižilni, štirižilni in petžilni kabel s standardnimi barvnimi izolacijskimi žilami. V enosmernih tokokrogih so standardne barve izolacije žic za minus pol temno modra, za plus pol rdeča in za zaščitni vodnik svetlo siva.
Groba izvedba elektroinštalacije
Potek dela električne inštalacije lahko razdelimo na dva glavna dela. Prvi je groba izvedba in drugi fina. Tako kot pri vodovodni inštalaciji se groba izvedba lahko prične takoj, ko je hiša pod streho in so zgrajene predelne stene. Ker so električne žice in cevi pod ometom, se izvedba elektroinštalacije prične pred izdelavo ometov. Pri montažni gradnji se električna napeljava lahko inštalira v votlih stenah. Že nekaj časa se pri novogradnjah uporablja sistem napeljevanja električne inštalacije v betonski nosilni plošči. Elektroinštalater napelje PVC cevi po montažnem opažu tik pred betoniranjem plošče, tako da te cevi pozneje zalije beton. S tem se izogne dodatnemu delu dolbljenja kanalov po že končani betonski plošči. Pozneje enostavno samo porine električne kable po ceveh, ki so nameščene v plošči. Tako pri novogradnji kot adaptaciji je priporočljivo, da vsa elektroinštalacijska dela opravi en obrtnik. S tem je izvedba del enotna, različne faze izvedb pa so med seboj usklajene.
Vtičnice v prostorih
Da bo pozneje kar se da praktična uporaba hišnih električnih porabnikov, mora inštalater pri namestitvi električnih vtičnic v posameznih prostorih biti dovolj pozoren na njihovo število in mesto nastavitve. Ne glede na bivalni prostor so vtičnice običajno montirane v višini od 40 do 50 cm od tal, električna stikala pa od 110 do 120 centimetrov od tal. V kuhinji je gotovo potrebno največje število vtičnic. Te morajo biti na dosegljivem mestu in v neposredni bližini vsakega bodočega električnega porabnika. Teh pa je v kuhinji zelo veliko. Od kuhinjske nape, štedilnika, pomivalnega stroja, hladilnika, do velikega števila malih ročnih aparatov. Za kopalnico in pralnico moramo vedeti, da spadata med bolj vlažne prostore in s tem nevarnejša za dotik z električnim tokom. Zato mora inštalater predvideti vso potrebno zaščito pred kratkim stikom. Stikala za vklop električnih porabnikov naj bodo v dvopolni izvedbi in nameščena na zunanji strani teh prostorov. V tem prostoru je ravno tako potrebno upoštevati zadostno število vtičnic, ki jih potrebujemo za odjemalce kot so pralni ter sušilni stroj, toaletna omarica in sušilnik za lase. V spalnici naj bo pri postelji dovolj veliko vtičnic, ki so lahko dvojne ali trojne. Če nameravamo imeti v tem prostoru televizijski sprejemnik, moramo pomisliti tudi na vtičnico za TV signal. V kolikor bomo imeli v spalnici nočno omarico, je potrebno poskrbeti za pravilno razsvetlitev nad ogledalom. Dnevna soba je prostor, kjer je potrebnih veliko število različnih vtičnic. Tu ne sme manjkati poleg klasičnih še vtičnica za spletno omrežje. Pametno je tudi, če inštalater v dnevni sobi vgradi prehodne cevne kanale, v katere pozneje po lastni potrebi vlečemo ustrezne kable. Poleg osnovne električne inštalacije naj že pri projektiranju upoštevamo morebitno poznejšo inštalacijo alarmnih naprav, klimatizacije, audio sistema, računalniškega in spletnega omrežja, itd. Čeprav se nam bo pri grobi inštalaciji kateri od omenjenih razvodov zdel nesmiseln, moramo upoštevati, da se elektronska tehnika izredno hitro razvija in jo bomo slej ko prej morali sprejeti tudi mi v večino bivalnih prostorov.
Izbira primernih svetil
Sodoben način osvetljevanja, ki postaja vse bolj v trendu je svetleča dioda, bolj poznane kot LED dioda. Z njo se je pojavil povsem nov način osvetljevanja prostorov (ambientalna razsvetljava). LED razsvetljava je uporabna v vseh bivalnih prostorih in lahko nadomešča večino klasične razsvetljave. V prehodnih prostorih lahko povsem nadomestijo klasične luči, medtem ko je v kuhinji in dnevni sobi potrebna ena dodatna glavna luč. V največjem deležu se LED svetila uporabljajo v prostorih, ki morajo biti dlje časa osvetljena. To je predvsem predvsem v industrijskih obratih in trgovskih prostorih. Življenjska doba LED diode je najmanj 50.000 ur. To pomeni da je njena trajnost kar petdesetkrat daljša kot pri navadni žarnici in desetkrat daljša v primerjavi z halogensko žarnico. LED svetilo je varčnejše v primerjavi z navadno žarnico tudi do 85 odstotkov. Večina energije, ki jo oddaja klasična žarnica z žarilno nitko, je spremenjena v toploto. Zaradi tega se ob dotiku takšne prižgane žarnice lahko opečemo. LED svetilo zaradi minimalne porabe oddaja zelo malo toplote. V primerjavi z fluorostenčno žarnico je LED svetilo varčnejše do 50%, kar je sicer odvisno od tipa flourestenčne žarnice. Na primer v primerjavi z CFL žarnico je varčnejše do 50%, pri cevni žarnici pa od 20% do 30%. Znano je, da fluorostenčna žarnica vsebuje živo srebro, ki je lahko hudo škodljivo za naše zdravje. Ob koncu življenjske dobe takšnega svetila, je potrebno njega pravilno odstraniti. LED žarnica ne vsebuje živega srebra ali kakšnega drugega škodljivega materiala. Zaradi visokega izkoristka LED svetilo oddaja precej manj toplotnega sevanja, kar je dobrodošlo predvsem v poletnih dneh. Poleg tega je med takšnimi svetili možnost izbire različnih barv svetlobe. Ob zamenjavi klasičnih ali fluorostenčnih žarnic z sodobnimi LED svetili, je pomembno, da te izberemo primerne našim zahtevam in hkrati bodo dovolj osvetlile površino in prostor. Pri barvi svetlobe bomo izbirali med toplo belo in hladno belo. Hladna bela svetloba (5000-6500 K) je bele barve z modrikastim odtenkom. Zaradi slednjega daje občutek hladnejšega prostora. S tem je primerna za razsvetljavo kopalnice, hodnika, pisarne ali pri zunanji razsvetljavi. Zlasti za zunanjo razsvetljavo je hladna bela LED svetloba primerna, ker zaradi svoje temperature ne privlači mrčesa. Topla bela svetloba (2700-3500 K) je bele barve z rumenkastim odtenkom. To je sicer enaka svetloba, ki jo oddaja klasična žarnica. Ker je takšna svetloba prijazna našim očem, je primerna v bivalnih prostorih, kjer se veliko zadržujemo. To je na primer kuhinja, dnevna soba ali spalnica. Z barvo LED svetlobe lahko torej ustvarimo počutje toplote ali hladnega. V skandinavskih državah je na primer večina vseh sijalk z barvo 2700 K, medtem ko v Mediteranu največkrat uporabljajo hladne barve med 5000 K in 6000 K. Drug pomemben kriterij izbire je ustrezen kot svetilnosti oziroma kot svetlobe, s katerim LED žarnica sveti na površino. Ta podatek je sicer napisan v tehničnih podatkih vsake LED žarnice. Na trgu so v ponudbi žarnice s kotom svetilnosti od 15° do 360°. LED svetilo s kotom svetilnosti 360° je primerljiva s klasično žarnico z nitko, in je s tem primerna za osvetlitev prostora. LED žarnica s kotom svetilnosti 120° nadomešča halogensko žarnico in je primerna za osvetljevanje kot tudi dekoracijo. LED žarnica s kotom 60° ima podoben kot svetilnosti kot večina halogen reflektorskih žarnic. Ima usmerjen snop svetlobe, ki zelo dobro osvetli površino. LED svetilo z usmerjenim kotom svetilnosti 45° je bolj primerno za dekoracijo ali osvetljevanje stenskih slik. Svetloba pri 60° žarnici je dvakrat močnejša kot pri 120° žarnici iste moči, zaradi tega se naj za ožji kot odločimo, ko želimo boljšo osvetlitev manjših površin (jedilna miza, delovni prostor, svetilka nad ogledalom, prostor kjer beremo, pišemo...). Žarnici z omenjenima različnima kotoma osvetlitve sta sicer primerni za osvetlitev zunanjega in notranjega prostora. Izbrati moramo tudi ustrezno moč LED žarnice. Pri njej so podatki o moči izraženih v Watt-ih bistveno drugačni kot pri klasični žarnici, svetilnost pa ne narašča linearno z močjo. Tako je na primer moč 60W klasične žarnice primerljiva z 9W LED žarnico. LED žarnica je sicer dvakrat svetlejša od flourestenčne in šestkrat svetlejša od žarnice z žarilno nitko. Pri LED žarnici nazivna moč v Watt-ih ni edini pokazatelj njene svetilnosti. Moč svetilnosti je med drugim odvisna tudi od kvalitete žarnice. LED žarnica slabše kvalitete lahko kljub višji nazivni moči sveti manj kot manj močnejša.
Kaj je inteligentna elektroinštalacija?
Ne samo na delovnem mestu, temveč tudi doma se srečujemo z vedno večjim številom različnih elektronskih naprav in sistemov. Med seboj so si precej različni tako glede na opravljanje svoje naloge kot tudi glede delovanja, napajanja in upravljanja. Če je še pred nekaj leti nazaj bilo skoraj nemogoče, da bi se ogrevanje, razsvetljava in senčila upravljala na daljavo oz. brez fizičnega dostopa, je sedaj to realnost, katera je postala cenovno dostopna tudi hišnim gospodinjstvom. Prihodnost bo vsekakor v tovrstni elektroinštalaciji in tako imenovane pametne hiše so tudi v Sloveniji vse bolj pogoste. Ideja inteligentne inštalacije je, da se s pomočjo mikroprocesorske tehnologije le s pritiskom na daljinski upravljalnik upravlja različne hišne porabnike. Torej upravljanje in nadzor različnih porabnikov se vrši v eni skupni mikroprocesorski enoti. Med slednje porabnike se šteje upravljanje ogrevanja, klimatizacije in prezračevanja, protivlomnega in protipožarnega sistema, notranje in zunanje osvetlitve, upravljanje senčil, video, avdio in računalniške opreme, ipd. Njih je možno nadzorovati ter upravljati preko spletne povezave s prenosnim računalnikom, pametnim telefonom ali LCD tablico. Pri ogrevalnem in klimatizacijskem sistemu se lahko daljinsko upravlja ventile, črpalke, termostate ali stikala za vklop oz. izklop. Upravlja se lahko tako nizkotemperaturni kot visokotemperaturni ogrevalni sistem. Ob vlomu v stanovanje se preko alarmnega sistema aktivira sirena, pošlje signal varnostni službi ali preko mobilnega telefona sporoči signal uporabniku. V momentu vloma se lahko celo prižgejo vse luči v hiši in dvignejo senčila, kar je zelo dober razlog, da vlomilec opusti vlom. Protipožarni sistem omogoča, da se preko senzorjev vklopi alarm ob nastanku dima. Ob puščanju plina ali vode pa lahko sistem celo zapre ustrezne ventile. Preko daljinskega upravljalnika se lahko vklopi ali izklopi posamezne luči ali določeno skupino teh. Upravljalnik ravno tako omogoča dviganje in spuščanje posameznih, skupin ali vseh rolet ali žaluzij. Možna je celo samodejna aktivacija ključavnice v vhodnih vratih in preko domofonskega sistema prikaz slike obiskovalca z kontaktom preko interfona. Priporočljivo je, da se vgradnja inteligentne inštalacije načrtuje že v fazi projektiranja hiše. Je pa seveda možno njo vgraditi tudi v že opremljen objekt. Takšen sistem je nadgradljiv in ga je možno brez posegov v dom kadarkoli pozneje razširiti. Poglavitne prednosti inteligentne elektroinštalacije so v znatno večjem udobju upravljanja, neprestanim nadzorom nad celotnim objektom in v bolj ekonomični porabi vseh porabnikov priključenih na sistem. S tem pa se doseže tudi precej večjo stopnjo varnosti doma. Navedene prednosti so pomembne še zlasti sedaj, ko nam življenje poteka v bistveno hitrejšem tempu kot nekdaj.
pripravil: M.A.
