Subvencije Eko sklada
Nov javni poziv Eko sklada za energetsko prenovo stanovanjskih stavb prinaša višje subvencije za večino ukrepov, razen za toplotne črpalke in kurilne naprave. S prejšnjih do 20% se je subvencija dvignila na do 30% stroškov investicije. Najvišja nepovratna sredstva do sedaj pa lahko prejmemo za novo samooskrbno sončno elektrarno po nedavno odprtem javnem pozivu družbe Borzen.
Eko sklad je 5. julija letos objavil nov javni poziv 114SUB-OB24 za dodeljevanje subvencij občanom v investicije prenov eno- in dvostanovanjskih hišah, s katerimi nameravajo izboljšati energijsko učinkovitost stavbe in rabo obnovljivih virov energije v njej. Seznam ukrepov za katere so predvidene subvencije po novo veljavnem pozivu Eko sklada ostaja isti kot pri prejšnjem pozivu 99SUB-OB22. Nepovratna sredstva so torej namenjena za 9 različnih ukrepov. To so: vgradnja kurilne naprave na lesno biomaso za centralno ogrevanje stavbe, vgradnja toplotne črpalke za centralno ogrevanje stavbe, zamenjava toplotne postaje ali vgradnja toplotne postaje za priklop na sistem daljinskega ogrevanja eno ali dvostanovanjske stavbe, vgradnja energijsko učinkovitih lesenih oken v starejši stavbi, toplotna izolacija fasade, ravne in poševne strehe ali stropa proti neogrevanemu prostoru/podstrešju v starejši stavbi, toplotna izolacija tal na terenu ali tal nad neogrevanim prostorom/kletjo v starejši stavbi, vgradnja prezračevanja z vračanjem toplote odpadnega zraka in vgradnja solarnega sistema v stavbi.
Spremembe pri subvencijah
Bistvena novost novega javnega poziva so višji zneski pri večini subvencij. Po prejšnjem pozivu je veljalo, da so bile subvencije za nova lesena okna, prezračevalni sistem ali novo fasado omejene na višino do 20% naložbe. Po novem pa se je delež subvencije dvignil na do 30% stroškov investicije. S tem, da so se zvišale tudi finančne spodbude v absolutnem znesku (kapica). Žal so pri tem izjema nove kurilne naprave in toplotne črpalke, pri katerih je subvencija ostala na isti višini do 20% naložbe kot je bila pri prejšnjem razpisu. Ravno vgradnja toplotnih črpalk v stare stavbe pa je bil v prejšnjih letih daleč najbolj pogost ukrep prenove stavb z uveljavljanjem teh subvencij. Nov javni poziv prinaša tudi nekatere nove obveznosti in pogoje, ki pogojujejo upravičenost vlagatelja do nepovratnih sredstev. Takšne nove obveznosti veljajo predvsem za subvencije v nove toplotne črpalke in kotle na biomaso. V primeru zamenjave stare kurilne naprave z novo toplotno črpalko ali kotlom moramo po novem ne samo odstraniti staro kurilno napravo, ampak jo tudi uničiti. Poleg tega moramo uničenje dokazati s podpisano izjavo o uničenju stare kurilne naprave, pod katero smo kazensko in materialno odgovorni. Če imamo v stavbi več kurilnih naprav, priklopljenih na centralni sistem ogrevanja, moramo za tiste naprave, ki jih nismo odstranili, k vlogi priložiti zapisnik dimnikarja o njihovem rednem letnem pregledu. Vsebina prejšnjega javnega poziva te zahteve ni določala. Prejšnji razpis Eko sklada je dopuščal možnost subvencij za električne, sorbcijske, plinske in hibridne toplotne črpalke. Novi poziv nič več ne omogoča subvencij za plinske in hibridne črpalke. Pri sorpcijskih tipih črpalk pa je odpravljena strožja meja sezonske energijske učinkovitosti. Po nekdanjem javnem pozivu je bilo potrebno Eko skladu predložiti izjavo o skladnosti le v primeru ukrepa investicije v nov prezračevalni sistem. Novi poziv pa določa, da se takšno izjavo predloži tudi za novo toplotno črpalko ali kurilno napravo na lesno biomaso. Eko sklad bo sedaj lahko za toplotno črpalko, kurilno napravo ali prezračevalni sistem zahteval predložitev merilnega poročila oziroma druga ustrezna dokazila vezano s tem. Pri prejšnjem pozivu je to zahteval le za novo kurilno napravo. Vse toplotne črpalke morajo po novem imeti serijsko vgrajeno funkcijo »Smart grid ready«, ki omogoča povezavo črpalke s pametnim električnim omrežjem (smart grid). To je sicer osnovni pogoj za povezavo toplotne črpalke s sončno elektrarno in za izkoriščanje najbolj ugodnih tarif dobaviteljev električne energije. Pri zahtevah o učinkovitosti toplotnih črpalk, kurilnih naprav na biomaso in prezračevalnih naprav ni sprememb v primerjavi s prejšnjim razpisom. Tudi pri najvišje dovoljenih emisijah kurilnih naprav na lesno biomaso so enake zahteve. Enake zahteve so ostale tudi za toplotne prehodnosti lesenih oken in toplotne izolacije na fasadi, strehi ter tleh. Ker so se na novem javnem pozivu zvišale večine subvencij, ne velja več dodatno zvišanje finančnih nepovratnih sredstev ob sočasni izvedbi več ukrepov, kar je veljalo pri prejšnjem pozivu. Kljub temu pa lahko oddamo eno vlogo za več izvedenih investicij.
Dokazovanje legalnosti stavbe
Da si bomo lahko pridobili subvencijo, mora biti investicija izvedena v legalno zgrajeni stavbi, kar pomeni, da mora imeti gradbeno oziroma uporabno dovoljenje, lahko tudi odločbo o legalizaciji. Pri tem je razlika v primerjavi s prejšnjim pozivom v tem, da je pri prejšnjem vlagatelj legalnost objekta dokazoval pred izdajo odločbe Eko sklada. Po novem pa mora ustrezno upravno dovoljenje, s katerim bo izkazoval legalnost stavbe, pridobiti že pred oddajo vloge za subvencijo. Potrebno je poudariti, da dokument Lokacijska informacija ne zadošča za pridobitev subvencije. Lokacijska informacija namreč investitorju ne daje pravice graditi, zato ni enakovredna gradbenemu dovoljenju. Za stavbo zgrajeno pred 31. 12. 1967, ki izpolnjujejo predpisane pogoje kot jih opredeljuje zakon, lahko na upravni enoti sprožimo postopek za pridobitev odločbe o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja. Navedena odločba ima enakovreden status gradbenemu oziroma uporabnemu dovoljenju. Če je bila stavba zgrajena pred letom 1968 in nima gradbenega dovoljenja, naknadno pa je bila adaptirana, prizidana ali rekonstruirana na podlagi gradbenega dovoljenja ali odločbe o priglasitvi del, nam ni potrebno na upravni enoti pridobiti še odločbo o domnevi izdanega gradbenega in uporabnega dovoljenja. V tem primeru zadostuje predložitev naknadno izdanega dovoljenja za adaptacijo, prizidavo ali rekonstrukcijo te stavbe. V primeru, da starejša stavba, na kateri bo izvedena naložba, ima prizidek za katerega ne bomo uveljavljali subvencije, moramo predložiti gradbeno dovoljenje tudi za ta prizidek. Javni poziv namreč določa, da morajo biti tako obstoječa stanovanjska stavba kot tudi vsi njeni deli zgrajeni skladno z veljavno gradbeno zakonodajo. V primeru, da k vlogi priložimo kopijo gradbenega dovoljenja oziroma druge upravne odločbe, s katero se je dovolila gradnja oziroma uporaba ali legalizacija stavbe, nam ni potrebno izpolnjevati obrazca »Izjava o legalnosti in namembnosti stanovanjske stavbe«. V točki 6 obrazca »Vloga« (Dokazovanje legalnosti in namembnosti stavbe) je potrebno v tem primeru označiti, da legalnost in namembnost stavbe izkazujemo z gradbenim dovoljenjem (označimo prvi kvadratek). Če gre za naložbo v stavbo, ki ima stanovanjsko-poslovno namembnost, se višina subvencije določi v celoti. Če pa je stavba delno stanovanjske in delno gospodarske namembnosti, se spodbuda dodeli v deležu, ki ga predstavlja del stavbe stanovanjske namembnosti.
Vloga za prejem subvencije
Subvencijo po novem javnem pozivu lahko prejmemo le za novo naložbo, ki je bila izvedena od 1. maja letos. Kot datum izvedbe naložbe se šteje datum opravljene storitve, ki je naveden na računu. Če datum opravljene storitve na računu ni naveden, se kot datum izvedbe naložbe šteje datum izdaje računa. Račun za opravljeno investicijo prenove stavbe mora biti načeloma izdan na nas - kot vlagatelja. Če je izdan drugi fizični osebi, moramo vlogi priložiti pisno izjavo, s katero naslovnik računa nam, ki smo vlagatelj vloge, dovoljuje, da se račun uporabi za namene pridobitve subvencije. Vlogo za prejem subvencije oddamo šele po izvedeni investiciji, kar je veljalo tudi pri prejšnjem javnem pozivu. Torej, ko že razpolagamo z računom, dokazilom o plačilu računa, fotografijami in ostalimi obveznimi prilogami, ki jih določa javni poziv. Vloga, kjer bo račun izdan in datiran po datumu oddaje vloge ter predložen v dopolnitvi vloge, bo Eko sklad zavrnil, imamo pa možnost, da vlogo ponovno oddamo. V primeru, da smo ugotovili, da k vlogi nismo priložili vseh obveznih prilog, lahko vlogo sami dopolnimo še preden pride na vrsto za obravnavo. Ob pošiljanju dopolnitve na Eko sklad na vidnem mestu (na spremnem dopisu, kuverti, e-pošti ipd.) obvezno označimo, da gre za dopolnitev obstoječe vloge, ki je bila že vložena na Eko sklad. Ob tem navedimo osebne podatke vlagatelja (ime, priimek ter naslov). Če smo vlogo oddali preko portala eUprava, lahko na enak način oddamo tudi dopolnitev vloge – v zavihku Oddane vloge izberemo vlogo, ki smo jo oddali na Eko sklad, ter kliknemo na »Dopolnitev«. Od tu dalje nas portal usmerja k pravilni oddaji dopolnitve vloge. Rok, ki je določen s pozivom k dopolnitvi vloge, je mogoče podaljšati zgolj iz objektivnih razlogov, ki morajo biti vsaj verjetno izkazani z naše strani. V primeru, da vloge ne dopolnimo v roku, določenem s pozivom k dopolnitvi vloge, bo taka vloga, skladno z določbami ZUP, zavržena. Lahko pa ob izpolnjevanju pogojev znova kandidiramo na javni poziv, če bo ta še aktualen. Možno je tudi razširjanje obstoječe vloge z dodatnimi ukrepi in sicer vse dokler s strani Eko sklada ni izdana odločba o dodelitvi subvencije ter pod pogojem, da je javni poziv še odprt. Edini pogoj je, da je nova naložba, s katero dopolnjujemo obstoječo vlogo, izvedena pred datumom oddaje dopolnitve vloge. Obstoječo vlogo moramo dopolniti z obveznimi prilogami za nove ukrepe ter izpolniti relevantne strani obrazca »Vloga«. Ob pošiljanju dopolnitve na Eko sklad moramo ravno tako na vidnem mestu označiti, da gre za dopolnitev obstoječe vloge, ki je bila že vložena na Eko sklad. Ob tem naj navedemo osebne podatke vlagatelja. Na Eko skladu vloge obravnavajo po vrstnem redu njihovega prispetja. Podatke o številki zadnje obdelane vloge na javnem pozivu in datum prispetja le-te lahko najdemo v aktualnem obvestilu vlagateljem na spletni strani: www.ekosklad.si. Finančna sredstva so zagotovljena vsem kandidatom, ki bodo vloge oddali pravočasno. To pomeni pred objavo zaključka javnega poziva v Uradnem listu in da izpolnjujejo vse pogoje javnega poziva. Odveč je bojazen, da bi zmanjkalo sredstev in posledično ne bi bili upravičeni do subvencije, čeprav smo oddali vlogo v času, ko je bil javni poziv odprt. Nepovratna finančna sredstva nam bodo izplačana predvidoma v 60-tih dneh po dokončnosti odločbe, s katero se je nam dodelila subvencija. Odločba postane dokončna z dnem njene vročitve nam kot vlagatelju. Vročitev velja za opravljeno 15. dan od dneva odpreme odločbe s strani Eko sklada. O nakazilu sredstev bomo obveščeni po pošti. V primeru, da smo oddali vlogo na prejšnji javni poziv 99SUB-OB22, lahko naložbo izvedemo še 6 mesecev po objavi zaključka javnega poziva v Uradnem listu RS, torej do 30. 11. 2024. Če v tem času naložbe ne bomo izvedli, ali pa zaradi zvišanja spodbude želimo oddati novo vlogo, lahko podamo odstop od vloge, ki smo jo oddali na javni poziv 99SUB-OB22, in oddamo novo vlogo (z novimi obrazci in obveznimi prilogami) na novi javni poziv 114SUB-OB24.
Dopolnitve in zavrnitve vlog
Eden od pogostih razlogov za poziv k dopolnitvi vloge s strani Eko sklada je neskladje med navedenimi podatki o stanovanjski stavbi (naslov, parcelna številka, ID številka stavbe itd.) in podatki iz uradnih evidenc Geodetske uprave Republike Slovenije, Zemljiške knjige ter podatki v gradbenih dovoljenjih. Razlog za dopolnitev vloge so tudi pomanjkljive navedbe na predračunu ali računu (neustrezne navedbe nazivov fasadnih sistemov, toplotnih črpalk, kurilnih naprav...). Lahko je tudi manjkajoče dokazilo o plačilu celotnega računa za izvedbo naložbe (npr kopija plačilnega naloga, izpis iz spletne banke, konto kartica kupca; ne zadostuje blagajniški prejemek, izjava izvajalca ipd.). Razlog za poziv k dopolnitvi vloge je tudi manjkajoče gradbeno ali uporabno dovoljenje za stavbo in morebitni novejši posegi na stavb, manjkajoče izpolnjene in podpisane izjave, ki so del prijavnega obrazca »Vloga« (zadnja stran obrazca »Vloga«, »Izjava o sprejemanju pogojev«, »Izjava o legalnosti in namembnosti stavbe«). Nadalje so razlogi za dopolnitev vloge še manjkajoče fotografije stare kurilne naprave, ko je ta še priklopljena na centralni sistem ogrevanja stavbe, oziroma fotografije prostora pred odstranitvijo stare kurilne naprave, iz katerih bo razvidno, da je bila stara kurilna naprava priklopljena na centralni sistem ogrevanja stavbe, manjkajoče fotografije prostora, posnete takoj po odstranitvi stare kurilne naprave, pred prenovo prostora in pred vgradnjo nove kurilne naprave oziroma fotografije, iz katerih bo možno ugotoviti, da je bila stara kurilna naprava odstranjena. Ter tudi manjkajoče fotografije stanja med izvedbo naložbe (posnetki med izvedbo RAL montaže oken, merilni trakovi debeline in vrste izolacijskega materiala pri fasadi, strehi in tleh). Na Eko skladu opažajo, da so najbolj pogosti razlogi za zavrnitev vlog primeri kot je na primer, da vgrajena oprema (npr. toplotna črpalka, kurilna naprava) ali vgrajena debelina toplotne izolacije ne izpolnjuje pogojev javnega poziva. Drugi razlog je datum izvedbe naložbe izven obdobja, določenega z javnim pozivom. Tretji razlog zavrnitve vloge je primer, ko nepremičnina, stavba oziroma stanovanje v stavbi z več posameznimi deli, kjer je izvedena naložba, ni v izključni lasti ali solasti fizične osebe oz. fizičnih oseb. Nadalje je lahko razlog zavrnitve vloge nedovoljeni oziroma nelegalni gradbeni posegi na stanovanjski stavbi, kjer se naložba izvaja in za katere vlagatelj ni predložil gradbenega dovoljenja. Naslednji primer je, ko namembnost stavbe oziroma dela stavbe, kjer je izvedena naložba, skladno z upravno odločbo (gradbenim oziroma uporabnim dovoljenjem) ni opredeljena kot stanovanjska ali poslovna (gradbeno dovoljenje izdano na primer za gradnjo zidanice, vinske kleti ali gospodarskega poslopja ipd.).
Kurilna naprava na lesno biomaso
Po sedanjem javnem pozivu se subvencijo lahko dodeli za nakup in vgradnjo ene nove kurilne naprave na lesno biomaso na stanovanje ali poslovni prostor, in sicer za: - kotel na lesno biomaso, skladen z Uredbo Komisije (EU) 2015/11891, ki mora izpolnjevati tudi zahteve kot je ta, da sezonska energijska učinkovitost pri ogrevanju prostorov ni manjša od 78%, sezonske emisije trdnih delcev pri ogrevanju prostorov ne presegajo 30 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem in 45 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem, sezonske emisije ogljikovega monoksida pri ogrevanju prostorov ne presegajo 380 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem in 530 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem, sezonske emisije organskih plinskih mešanic pri ogrevanju prostorov ne presegajo 20 mg/m3 za kotle s samodejnim polnjenjem in 30 mg/m3 za kotle z ročnim polnjenjem, sezonske emisije dušikovih oksidov pri ogrevanju prostorov, izražene v dušikovem dioksidu, ne presegajo 200 mg/m3 za vse kotle na lesno biomaso pri računski vsebnosti kisika 10% v suhih dimnih plinih. Višina subvencije za kotle na lesno biomaso znaša torej do 20% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2.000 EUR za kotel na lesno biomaso pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema v stavbi oziroma če kotel na lesno biomaso ni zamenjal stare kurilne naprave, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe. Višina subvencije je lahko tudi do 50% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 5.000 EUR za kotel na lesno biomaso pri zamenjavi stare kurilne naprave, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe, z novim kotlom na lesno biomaso.
Toplotna črpalka
Subvencijo lahko prejmemo za nakup in vgradnjo ene nove električne toplotne črpalke tipa zrak/voda, voda/voda in zemlja/voda ali sorpcijske toplotne črpalke. Električna toplotna črpalka mora dosegati predpisano mejo sezonske energijske učinkovitosti ogrevanja prostorov ηs (%) v povprečnih podnebnih razmerah za uporabo pri nizki temperaturi (35°C), kot izhaja iz spodnje tabele in mora imeti funkcijo Smart Grid ready (SG Ready).
Do dodelitve višje nepovratne finančne spodbude smo upravičeni, če je nova toplotna črpalka zamenjala najmanj eno staro kurilno napravo, ki je bila v času zamenjave v uporabi, je zagotavljala toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe in je bila po zamenjavi uničena. V tem primeru je potrebno obstoj in odstranitev stare kurilne naprave izkazati s fotografijo stare kurilne naprave, ko je ta še priklopljena na centralni sistem ogrevanja stavbe, oziroma fotografijo prostora pred odstranitvijo stare kurilne naprave, iz katere bo razvidno, da je stara kurilna naprava priklopljena na centralni sistem ogrevanja stavbe. Zahtevana je tudi fotografija prostora, posneta takoj po odstranitvi stare kurilne naprave, pred prenovo prostora in pred vgradnjo nove toplotne črpalke oziroma fotografije, iz katerih bo možno ugotoviti, da je bila stara kurilna naprava odstranjena.
Do višje subvencije nismo upravičeni v primeru zamenjave stare lokalne kurilne naprave, toplotne črpalke, zamenjave toplotne postaje daljinskega ogrevanja ali stare električne ogrevalne naprave, kot tudi ne v primeru odklopa od skupne kurilne naprave, na katero je priklopljenih več odjemalcev in v primeru, če stavba ni bila vseljena pred zamenjavo stare kurilne naprave.
Višina subvencije za toplotno črpalko tip zrak/voda znaša do 20% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 1.000 EUR pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema v stavbi oziroma če toplotna črpalka ni zamenjala stare kurilne naprave, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe. Višja subvencija v vrednosti do 40% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 2.500 EUR velja pri zamenjavi stare kurilne naprave, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe z novo toplotno črpalko.
Višina subvencije za toplotno črpalko tip voda/voda ali zemlja/voda znaša do 20% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 3.000 EUR pri prvi vgradnji ogrevalnega sistema v stavbi oziroma, če toplotna črpalka ni zamenjala stare kurilne naprave, ki zagotavlja toploto centralnemu sistemu ogrevanja stavbe. Zvišana subvencija do 40% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 6.000 EUR, velja pri zamenjavi stare kurilne naprave.
Lesena okna
Pravica do subvencije se lahko dodeli za zamenjavo obstoječih vertikalnih in strešnih oken, balkonskih vrat in fiksnih zasteklitev z novimi energijsko učinkovitimi lesenimi okni, skladnimi s standardom SIST EN 14351-1:2006+A2:2016 oziroma veljavnim standardom v času preizkusa, s toplotno prehodnostjo UW ≤ 1,0 W/(m2K), z vgrajeno trojno zasteklitvijo in z energijsko učinkovitim distančnikom s ψ ≤ 0,060 W/(mK). Nova lesena okna morajo biti vgrajena v ustrezno pripravljeno okensko odprtino, ustrezno mehansko pritrjena, tesnjenje okenske rege mora biti izvedeno v treh ravneh, ustrezno morajo biti vgrajene okenske police in senčila ter zaključena obdelava špalet, kot je opredeljeno v smernici RAL za načrtovanje in izvedbo vgradnje oken ter v ostalih smernicah, predpisih in priporočilih. Lesena okna morajo biti vgrajena tudi skladno z navodili proizvajalca oziroma dobavitelja oken ter skladno z navodili proizvajalca oziroma dobavitelja pritrdilnih in tesnilnih materialov, na predhodno pripravljeno odprtino. Lahko so le sistemi tesnjenja, izvedeni s paroneprepustnim in zrakotesnim tesnilnim materialom na notranji strani, paroprepustnim, vodotesnim in vetrno zaščitnim materialom na zunanji strani ter toplotnim in zvočnim izolacijskim materialom med notranjim in zunanjim tesnilnim materialom. Za ostale sistemske rešitve mora biti predloženo poročilo neodvisne institucije o preizkušanju celotnega sistema tesnjenja. Višina nepovratne finančne spodbude znaša do 30% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 250 EUR na m2 zamenjanih oken.
Prezračevalni sistem
Nepovratna finančna sredstva iz sedanjega javnega poziva lahko prejmemo tudi za prezračevalno rekuperatorsko napravo. Le-ta mora dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote (ηt) vsaj 80%, naprava z entalpijskim prenosnikom toplote pa vsaj 74%. Prezračevalna naprava za lokalno prezračevanje mora dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote vsaj 70%. Lokalna prezračevalna naprava, ki izmenjujoče dovaja zrak v prostor in ga odvaja iz prostora, mora biti vgrajena v paru in med seboj sinhronizirana. Nobena prezračevalna naprava ne sme presegati specifične vhodne moči (SPI) 0,45 W/(m3/h). Tako kot pri večini ostalih ukrepov, je tudi pri prezračevalni napravi višina subvencije do 30% priznanih stroškov investicije, vendar ne več kot 2.500 EUR za centralni prezračevalni sistem ali ne več kot 300 EUR na prezračevalno napravo, namenjeno lokalnemu prezračevanju.
Fasada
Subvencijo je možno prejeti za nakup in vgradnjo fasadnega sistema s toplotno izolacijo, če je izkazano razmerje med toplotno prevodnostjo (λ) in debelino (d) nove toplotne izolacije λ/d ≤ 0,200 W/(m2K). V delu, kjer je na stavbi že vgrajena toplotna izolacija in ta ne bo odstranjena, je lahko naložba izvedena z dodatno toplotno izolacijo ob izpolnjevanju enačbe, s katero se zagotovi zahtevano razmerje λ/d ≤ 0,200 W/(m2K). Pri izračunu potrebne dodatne nove toplotne izolacije se upošteva toplotno prevodnost obstoječe toplotne izolacije λ = 0,045 W/(mK) in debelino obstoječe toplotne izolacije (dobst), ki je razvidna z merilnega traku na fotografiji obstoječega stanja. Ti podatki morajo biti priloženi k vlogi za pridobitev subvencije. Med obstoječo toplotno izolacijo se ne štejejo zidaki, ometi, toplotno izolacijski ometi, toplotno izolacijske opeke, silikatne opeke, porobeton in podobni gradbeni proizvodi. Višina subvencije znaša do 30% priznanih stroškov naložbe, vendar ne več kot 25 EUR na m2 toplotne izolacije fasade.
Prezračevalni sistem
Nepovratna finančna sredstva iz sedanjega javnega poziva lahko prejmemo tudi za prezračevalno rekuperatorsko napravo. Le-ta mora dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote (ηt) vsaj 80%, naprava z entalpijskim prenosnikom toplote pa vsaj 74%. Prezračevalna naprava za lokalno prezračevanje mora dosegati toplotni izkoristek rekuperacije toplote vsaj 70%. Lokalna prezračevalna naprava, ki izmenjujoče dovaja zrak v prostor in ga odvaja iz prostora, mora biti vgrajena v paru in med seboj sinhronizirana. Nobena prezračevalna naprava ne sme presegati specifične vhodne moči (SPI) 0,45 W/(m3/h). Tako kot pri večini ostalih ukrepov, je tudi pri prezračevalni napravi višina subvencije do 30% priznanih stroškov investicije, vendar ne več kot 2.500 EUR za centralni prezračevalni sistem ali ne več kot 300 EUR na prezračevalno napravo, namenjeno lokalnemu prezračevanju.
Nove subvencije za sončno elektrarno
Družba Borzen, ki je konec lanskega leta prevzela od Eko sklada subvencioniranje projektov samooskrbnih sončnih elektrarn, je v začetku letošnjega junija objavila težko pričakovani nov javni poziv JP SO-02 za dodelitev subvencij fizičnim osebam za samooskrbne sončne elektrarne z ali brez hranilnika po novi shemi samooskrbe na podlagi nove uredbe o samooskrbi. Glavna razveseljiva novica je ta, da višine subvencij po tem javnem pozivu niso bile še nikoli tako visoke kot sedaj. Nov poziv za subvencije za sončne elektrarne prinaša celo do petkrat višje zneske subvencij, kot so jih bile deležne dosedanje samooskrbne elektrarne, ki spadajo v dosedanji sistem net meteringa. Po novem višina subvencije znaša 675 EUR za 1 kW inštalirane nazivne električne moči samooskrbne sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom električne energije, vendar ne več kot 40% upravičenih stroškov naložbe. V primeru samooskrbne sončne elektrarne brez baterijskega hranilnika električne energije znaša subvencija 250 EUR za 1 kW inštalirane nazivne električne moči, s tem, da je omejitev na do 25% upravičenih stroškov naložbe. V primeru skupnostne samooskrbe z električno energijo z baterijskim hranilnikom je višina subvencionirane pomoči 725 EUR za 1 kW inštalirane nazivne električne moči energije, vendar ne več kot 45% upravičenih stroškov investicije. Brez baterijskega hranilnika pa je v primeru skupnostne samooskrbe subvencioniran znesek 300 EUR za 1 kW inštalirane nazivne električne moči, oziroma ne več kot 30% upravičenih stroškov naložbe. Višina subvencioniranega zneska je torej v veliki meri odvisna od velikosti sončne elektrarne. Ključnega pomena je izračun njene velikosti in števila sončnih panelov. Za samostojno sončno elektrarno s priključno močjo 12 kW po novem lahko torej pridobimo 3000 evrov subvencije, medtem ko smo jo po nekdanjem sistemu net meteringa pridobili 600 evrov. Razlika je torej vsekakor očitna. V primeru sončne elektrarne s hranilnikom je ta razlika manjša. Po novi shemi si pridobimo za takšno elektrarno 8100 eur subvencije, po sistemu net meteringa pa smo dobili 6000 evrov nepovratnih sredstev. Po tem javnem pozivu je razpisanih kar 30 milijonov evrov, od tega je 5 milijonov evrov namenjenih za skupnostne elektrarne, preostalih 25 milijonov evrov pa za individualne elektrarne. Omenjene visoke subvencije po novem javnem razpisu Borzena lahko pridobimo le za naložbo, izvedeno od 1. januarja letos. Pomembno je, da je naložba že zaključena in elektrarna ob oddaji vloge že obratuje, distribucijski operater pa je nas če registriral kot končnega odjemalca s samooskrbo po novi uredbi. Vlogo za pridobitev subvencije lahko oddamo elektronsko z izpolnitvijo obrazca v spletni aplikaciji družbe Borzen. V primeru individualne samooskrbne elektrarne mora vloga ob oddaji vsebovati tudi dokazila kot je račun za nakup in montažo fotovoltaičnega sistema, dokazilo o plačilu celotnega računa, soglasje za priključitev elektrarne in pogodbo o uporabi sistema. V primeru skupnostne samooskrbne elektrarne mora k vlogi biti priložena tudi pogodba o ustanovitvi samooskrbne skupnosti in seznam odjemalcev. Do subvencije za novo sončno elektrarno je upravičena vsaka fizična oseba, ki je investitor in lastnik ali solastnik zemljišča, na katerem stoji stavba, ki bo samooskrbovana s proizvedeno električno energijo. Subvencijo lahko prejme tudi etažni lastnik ali solastnik prej omenjenega zemljišča, na katerem stoji posamezni del stavbe. Lahko je to tudi družinski član lastnika ali solastnika takšnega zemljišča. Omenjeno subvencijo ne moremo prejeti za investicijo, ki vključuje nakup in vgradnjo prototipne ali rabljene opreme in naprave. Nepovratno denarno pomoč iz tega razpisa tudi ne moremo prejeti, če je nam za to isto naložbo že bila dodeljena katera koli druga denarna pomoč iz katerega koli javnega razpisa. Subvencijo iz tega javnega poziva lahko prejmemo izključno za nakup in namestitev samooskrbne sončne elektrarne. Med upravičene stroške naložbe se torej šteje nakup in vgradnjo samooskrbne sončne elektrarne brez ali z baterijskim hranilnikom električne energije, vsa pripadajoča električna inštalacija in oprema ter priprava in izvedba gradbenih, obrtniških in instalacijskih del. Tako kot pri prejšnjem razpisu tudi pri sedanjem velja, da mora baterijski hranilnik izpolnjevati kapaciteto shranjevanja električne energije najmanj 0,7 h obratovanja naprave za samooskrbo z električno energijo pri nazivni električni moči. To pomeni, da mora sončna elektrarna z močjo 13 kW imeti prigrajen baterijski hranilnik z zmogljivostjo najmanj 9,1 kW.
vir: Eko sklad j.s.
