Unikatna peč v našem domu
Zaradi svojega romantičnega in unikatnega videza ter predvsem toplotne akumulacijske sposobnosti so kamin, krušna peč ali zidani štedilnik tudi med sedanjo močno konkurenco sodobnih ogreval v slovenskih domovih še kako popularni. S takšno pečjo lahko našemu domu dodamo videz prestižnosti in hkrati znižamo stroške ogrevanja.
Ogrevanje z lokalno pečjo lahko v pomladnem in tudi jesenskem času kar za nekaj časa nadomesti centralno ogrevanje, ki bi v tem času obratovalo z nizkim energijskim izkoristkom. Poleg prehodnega letnega časa so peči z lokalnim ogrevanjem dobrodošla pomoč glavnemu ogrevalnemu viru tudi v mrzli zimi, ko se zunanja temperatura spusti močno pod ledišče, pa tudi v primeru, ko centralni sistem ogrevanja ne deluje zaradi različnih okvar in izpada električne energije. S sedanjimi visokimi stroški kurjave postaja ogrevanje kamina ali lončene peči s trdimi kurivi oziroma lesom še toliko bolj aktualno. Vendar poleg tega je razlika med kaminom in ogrevalnim kotlom ali toplotno črpalko še v nečem, ki ga slednja dva ogrevalna načina nikakor ne moreta zadostiti. To je občutek domačnosti in romantike ter pristnega vonja po ognju, ki ga lahko ponujata le ogrevalni napravi kot sta kamin ali krušna peč.
Zakaj izbrati lokalno peč?
S sodobnimi materiali in opremo sta v sedanjih stanovanjskih hišah skoraj izključno le industrijske naprave in oprema. S tem pa stanovanje hitro izgubi svojo »dušo«. Katerakoli od omenjenih tradicionalnih lokalnih peči povrne v dom to izgubljeno lastnost, ki je v sedanjem industrijskem svetu še kako pomembna. Občutek domačnosti, romantike ter pogled na prasketanje ognja so tisti dejavniki, ki sedanjemu domu povrnejo dušo. S tem si v stanovanju pridobimo tudi unikaten element, katerega v današnji hiši skoraj ni več zaslediti. Kamin, lončena peč ali zidani štedilnik pa nedvomno to so. Ob tem se nikakor ne sme zanemariti visokega ogrevalnega učinka. Kamin ali peč še zdaleč ne bi služila svojemu namenu, če bi bila namenjena le za okras stanovanja. Podnebne vremenske razmere so k nam doprinesle mile zime ter dolge jeseni in pomladi. Predvsem v pomladanskem in jesenskem času je podnevi vroče, ponoči pa hladno. V takšnem času ima klasičen radiatorski razvod slabo učinkovitost. Marsikdaj se zgodi, da smo prisiljeni s hladno jesenjo že v septembru vključiti radiatorsko ogrevanje. V želji po varčevanju kuriva ga velikokrat v takšnih razmerah niti ne vključimo. S tanko toplotno fasadno izolacijo pa preko noči v stanovanju hitro postane hladno. V takšnem času ogrevanje z lokalno pečjo pride najbolj do izraza. V jeseni in spomladi lahko povsem nadomesti centralno ogrevanje, ki bi v tem času obratovalo z nizkim energijskim izkoristkom. Poleg prehodnega letnega časa je peč z lokalnim ogrevanjem dobrodošla pomoč glavnemu ogrevanju tudi v mrzlem zimskem času ali, ko centralni sistem ogrevanja ne deluje zaradi različnih okvar, izpada električne energije in podobno. Če ne stanujemo v nizkoenergijski ali celo pasivni hiši, kjer je potrebno le minimalno ogrevanje, dvoma o glavnem osnovnem ogrevanju torej ni. Največkrat je to centralni razvod z radiatorji ali talnim ogrevanjem z ogrevalnim kotlom, toplotno črpalko ali sončnimi kolektorji. Kamin, lončena peč ali zidani štedilnik za to ne bodo dovolj. Lahko pa ti z dogrevanjem bistveno pripomorejo k manjši porabi kuriva. Če v jesenskem, zimskem in spomladanskem času vsak dan zakurimo v kaminu, bomo za nekaj stopinj povečali temperaturo v ogrevanem prostoru. S tem bomo v eno sezoni porabili do 3 m3 polen. Če pa imamo urejen razvod ogrevanja z energetsko učinkovitim kaminom v več prostorih, bomo z vsakodnevnim dogrevanjem v sezoni porabili do 9 m3 polen. To je približno 400 eur. Vendar hkrati bomo zmanjšali za skoraj 1000 litrov porabe kurilnega olja, v trenutni vrednosti cca 875 eur. Razlika pri porabi kuriva je torej več kot očitna. V energijsko varčni hiši je ogrevanje s kaminom ali lončeno pečjo eno izmed najbolj optimalnih rešitev. Ker ima takšna hiša izjemno nizko toplotno potrebo, sta mala akumulacijska lončena peč ali kamin zaradi toplotnega sevanja maksimalno učinkoviti ogrevalni napravi za tovrsten objekt.
Ogrevanje z zaprtim kaminom
V preteklosti je bila večina kaminov unikatnih, medtem ko so sedaj uveljavljeni montažni kamini z vsemi potrebnimi sestavnimi deli za njihovo pravilno delovanje. Prvotni kamini so imeli odprto kurišče. Kot takšni so veliko bolj služili estetskemu videzu kot ogrevalnemu namenu. Ogrevalni izkoristek odprtih kaminov je bil le nekje med 30 in 50%. Poleg tega je pri takšnih kaminih zaradi neposrednega ognja bila velika nevarnost zažiga. Sedanji sodoben kamini je izključno zaprtega tipa. Takšen ima neprimerno boljši ogrevalni izkoristek in boljšo požarno varnost, upravljanje z njim pa je precej lažje. Za zaprti tip kamina je značilno, da je njegovo kurišče zaprto s steklenimi vratci. Te preprečijo nevarnost zažiga, hkrati pa še vedno omogočajo neposredno opazovanje ognja. S tem takšen kamin ravno tako ustvarja isti občutek živega ognja kot pri odprtem kaminu. Poleg tega je z zaprtjem kamina omogočena kontrola in regulacija dovoda zraka v kurišče, ter tudi kontrola in regulacija izhoda dimnih plinov iz ognjišča v dimnik. Da zagotovimo učinkovito in trajno gorenje, je pri zaprtem kaminu pomembno, da steklena vratca vedno popolnoma tesnijo. Energijski izkoristek kamina z zaprtimi vratci znaša tudi do 75%. Dimni plini prehajajo iz kurišča do odprtine za dimnik po številnih notranjih kanalih. Ker je pot dimnih plinov bistveno daljša kot pri odprtem kaminu, se konstrukcija zaprtega kamina bolj segreva. Ker ima kamin masivno oblogo, katera ima visoko sposobnost zadrževanja in oddajanja toplote, se akumulirana toplota iz kaminskega ohišja oddaja v prostor še kar nekaj časa po že končanem kurjenju. Masivna obloga je lahko izdelana iz šamotne opeke, ki je prekrita s posebnim finim ometom, ali iz lončenih pečnic. Lahko pa je kombinacija obojega. Sedanji sodoben kamin vsebuje kaminski vložek. Ta bistveno doprinese k boljšemu energijskemu izkoristku kamina. Pa tudi ogrevanje prostora je z njim precej hitrejše. Vložek je izdelan iz litoželeznega dela s kuriščem, priključkom za dimno cev in priključkom za izmenjavo toplega zraka. Za optimalno vpihavanje potrebnega zraka za gorenje je pomembna pravilna razporeditev šob. Ob izbiri vložka naj bomo previdni, saj je danes v ponudbi zelo veliko različno kakovostnih kaminskih vložkov, od katerih pa je še kako odvisna funkcionalnost kamina. Zato naj kljub nekoliko dražji investiciji izberemo kvaliteten vložek, ki ima možnost dovoda zunanjega zraka direktno v kurišče, s čimer se bo omogočalo boljše izgorevanje. Nekatere vrste vložkov imajo svoje kurišče obloženo s šamotom, ki doprinese k še boljši toplotni akumulaciji.
Ogrevanje s toplozračnim kaminom
Razlika med prej omenjenim klasičnim kaminom in toplozračnim kaminom je v tem, da slednji le v manjšem delu ogreva z načinom akumulacije ohišja. Glavni princip njegovega ogrevanja je z izpihovanjem toplega zraka. Hladen zrak v prostoru, kateri se zadržuje pri tleh, se ga dovede v kaminski vložek, kjer se ga segreje. Ogreti zrak skozi rešetko nad kuriščem piha nazaj v prostor. Odlika takšne peči je, da že po 15 do 20 minutah segreje prostor. Po izravnavi temperature zraka v prostoru se preko zaprtih zračnikov akumulira toplota v kaminski oblogi. Odvisno sicer od vrste obloge in stopnje segretosti, se v manjšem delu toplota iz kamina preko obloge oddaja v prostor še približno 3 do 4 ure po končanem kurjenju. Zaradi principa toplozračnega ogrevanja moramo vedeti, da je takšen kamin primeren za hitro segrevanje prostora, kar je dobrodošlo v sedanjem hitrem življenjskem tempu. Manj pa je sicer primeren za stalno ogrevanje. Pomembna lastnost toplozračnega kamina je v tem, da je z njim možno ogrevati več prostorov. Učinkovita izvedba je z širjenjem toplote iz kamina preko zaprtega toplovodnega sistema. Toplozračne kamine tovarniško izdelujejo večji svetovni proizvajalci. Dele kamina se enostavno in hitro sestavi na mestu montaže. Torej je ta kamni montažen, z razliko od zaprtega klasičnega kamina, ki je vgraden. Ravno tako kot klasičen je sestavljen iz kaminskega vložka, steklenih vratc in kaminske obloge. Priporočljivo je, da je obloga kamina iz materiala, ki akumulira toploto. Za to primerne in tudi najbolj pogoste so lončene pečnice.
Ogrevanje z lončeno pečjo
Poleg drugačnega videza se lončena peč od kamina razlikuje v notranji zgradbi. Značilnost lončene peči je, da ima v svoji notranjosti izdelane številne vertikalne in horizontalne dimne kanale, podobno kot kotel za centralno ogrevanje. Po teh kanalih potujejo dimni plini iz kurišča v dimnik in ob tem oddajajo toploto, ki se akumulira v masivnem ohišju peči. Kurišče peči je zaprto s steklenimi vratci, katera omogočajo nalaganje kuriva na rešetko, pod katero se nahaja prostor za pepel. Pod zgornjimi glavnimi vratci se nahajajo še manjša vratca, skozi katere se čisti nabrani pepel. Medtem, ko morajo biti obe vratci med gorenjem zaprta, se skozi reže na spodnjih vratcih dovaja v kurišče potreben zrak za zgorevanje. Velikost zračnih rež lahko reguliramo, s pomočjo katerih tudi posledično uravnavamo moč gorenja v peči. Lončena peč se glede na težo razvršča v lahko, srednje težko in težko peč. Število in debelina šamotnih zidakov in plošč, ki se jih vgradi v peč, je odločilno pri teži peči. Takšna peč je v večini primerov bolj funkcionalna kot kamin, saj so njeni izkoristki lahko tudi do 85%. Višina doseženega izkoristka je poleg doseganja zadostne visoke temperature v kurišču, pomembna od strokovnosti pečarjeve izdelave, oziroma od optimalne izdelave preseka, dolžine in zatesnjenosti šamotnih dimnih kanalov v peči. Medtem ko je odlika lončene peči v veliki akumulacijski sposobnosti, pa ravno iz tega izvira tudi njena slabša plat v počasnejšem ogrevanju prostora. Ker se nastala toplota akumulira v masivnih pečnicah, peč prične ogrevati z zamikom. Vendar zaradi velike akumulacijske sposobnosti, se toplota oddaja v prostor še dolgo po tem, ko peč ni več zakurjena. Zaradi tega jo je potrebno tudi manjkrat zalagati s kurivom. V največ primerih je lončena peč zelo razgibanih oblik. Pečar lahko praktično izdela poljubno obliko po želji stranke. S tem si v dom pridobimo unikatno obliko izdelka, kar je seveda izredno pomembno. Zunanji viden obod peči je največkrat izdelan iz lončenih pečnic. Lahko pa je tudi iz drugih mineralnih materialov, ki pa morajo imeti zadostno sposobnost akumulacije toplote. Lončene pečnice so pogosto z raznimi dekorativnimi okraski, kar še bolj poda unikaten videz peči. S tem je njihova vidna površina reliefna, katera pa ne služi samo lepšemu videzu, temveč tudi še bolj učinkovitemu ogrevanju. Namreč preko površine pečnic toplota seva v prostor. Z reliefom se površina na pečnici še nekoliko poveča, s tem pa se poveča toplotno sevanje. Takšne pečnice so sicer izdelane iz žgane gline, z odlitim, prešanim ali ročnim oblikovanjem. Najbolj uveljavljene in kvalitetne so vlite pečnice, katere so lahko tudi večjih formatov. Njihova površina je neporozna, oziroma imajo tanek sloj emajla, s katerim se olajša čiščenje vidne površine pečnic. Če smo v dilemi med lončeno pečjo in toplozračnim kaminom, je rešitev kombinirane lončene peči. Takšna peč je zgrajena v kombiniranem sistemu klasične lončene in toplozračne peči. Torej prostor segreva s sevanjem lončenega dela peči in pihanjem toplega zraka. Na ta način se prostor prične ogrevati že po približno 15 minutah od časa vklopa peči, masivna obloga pa oddaja toploto v prostor še od 6 do 10 ur po končanem kurjenju. Za takšno delovanje sta seveda potrebna oba različna sistema, združena v eni peči. Od razpredenega sistema šamotnih dimovodnih kanalov in akumulacijske obloge, do kaminskega kurišča in sistema zračnih regulatorjev. S kombinirano lončeno pečjo je možno preko toplovodnega sistema ogrevati več prostorov. Poleg zalogovnika tople vode, je za njegovo delovanje potrebna vgradnja sistema izpraznitve v primeru prekomernega gretja.
Zidani štedilnik
Zgodovino domače kuhinje izpred 50 in več let je usodno krojil klasičen štedilnik na drva, ki se skozi desetletja praktični ni spremenil. Kot takšen se tudi danes zlasti v podeželskih novejših hišah še vedno pogosto na novo pojavlja. Le da je ta v primerjavi z nekdanjim, posodobljen, kar omogoča bolj praktično in varno uporabo. Poleg tega je njegova prednost v primerjavi z industrijskim štedilnikom v dvojni funkciji uporabe. Z zidanim štedilnikom lahko kuhamo in pečemo hrano, hkrati pa učinkovito ogrevamo prostor. V masivnem ohišju štedilnika se toplota akumulira in počasi oddaja v prostor. Znotraj zidanega štedilnika je čvrsta homogena kovinska konstrukcija. Ta je obzidana s šamotno opeko in obložena s keramičnimi ploščicami ali lončenimi pečnicami. Videz štedilnika je lahko poljuben, oziroma izdelan točno po želji investitorja. Prostorno kurišče in široki dimni odvodi sestavljajo notranjost štedilnika. Princip delovanja je v osnovi isti kot pri lončeni peči. Ognjišče, kanali dimnih plinov in obod štedilnika akumulirajo toploto in jo naknadno oddajajo v kuhinjski prostor. Nekdaj je bila kuhalna plošča litoželezna in razdeljena na več obročev, skozi katera so se lahko nalagala na ognjišče večja polena. Sedanja kuhalna plošča je izdelana iz jeklene pločevine, debeline od 6 do 8 mm. Proizvajalci takšnih štedilnikov so se prilagodili sodobnim izboljšavam. Tako imajo v ponudbi tudi štedilnik s steklokeramično ploščo. Ta lahko deluje na elektriko, s plinom ali klasično s poleni. Če imamo v kuhinji potrebo po večji količini tople vode, lahko izberemo izvedbo štedilnika s kotličkom za vodo. Med številnimi različnimi izvedbami je možen tudi štedilnik v kombinaciji z lončeno pečjo. Marsikdaj ob odločitvi za zidani štedilnik nastane bojazen glede zakomplicirane in dolgotrajne izdelave in njegove montaže. Sedanji proizvajalci zidanih štedilnikov so se povsem podredili tržnim potrebam in praviloma nudijo kom¬pletno uslugo. Kar pomeni, da na osnovi naših želja in načrta kuhinjskega prostora trgovec ponudi najbolj primeren model štedilnika. Proizvajalec po želji nudi tudi izdelavo štedilnika po naročilu, v kakršnih koli dimenzijah in oblikah. To je velikokrat najboljša rešitev, saj se s tem štedilnik resnično povsem prilagodi prostoru in opremi v njem. Marsikateri proizvajalec pripelje izdelan štedilnik na dom, ga vgradi v kuhinjski prostor, poveže z dimnikom in priklopi na morebiten plin ali elektriko. S takšnim postopkom nabave novega štedilnika in z njegovo dovolj kakovostno ter natančno izdelavo bomo s klasičnim zidanim štedilnikom marsikdaj celo bolj zadovoljni kot s sedanjimi sodobnimi kuhalnimi pripomočki. Da ob tem niti ne omenjamo njegovega unikatnega videza, prijetnega oddajanja toplote in možnosti tradicionalnega načina priprave hrane.
pripravil: M.A.
