Nova talna obloga

V vsaki hiši je najbolj obremenjena površina seveda talna obloga. Nobena obloga ni za vedno, zato jo je slej ko prej potrebno zamenjati. Pred zamenjavo obloge naj imamo ne glede na namembnost prostora v mislih predvsem uvodni stavek tega članka. Le dovolj kakovostna talna obloga bo tudi dovolj odporna na najhujše obremenitve. S tem pa bo lahko ohranjena zdržala več naslednjih desetletij.

Da se bomo v stanovanju dovolj ugodno in hkrati prijetno počutili je v veliki meri odvisno od ustreznih tal, oziroma od talne obloge. Beseda »talne obloge« je danes zelo razširljiv pojem, ki se ga nikakor ne da strniti v nekaj stavkih. Zaradi novih iznajdb materialov in sodobnejših postopkov izdelave, s tem pa posledično bolj kakovostnih materialov in neprimerno večje izbire med različnimi oblogami, je vsekakor priporočljivo, da se pred izbiro seznanimo s celo vrsto pomembnih podatkov o posamezni vrsti obloge. Stopnja vzdržljivosti oziroma trajnosti materiala, zadostna toplotna in zvočna izolacija, minimalno ali nič zdrsna pohodna površina, zdravju neškodljiv material in zmožnost ekološke razgradljivosti so le eni glavnih dejavnikov izbire primerne talne obloge.
Ob obisku salona s talnimi oblogami naj imamo vedno na znanju, da talno oblogo izbiramo za uporabo v naslednjih nekaj desetletjih in da je ravno ta med vso stanovanjsko opremo najbolj obremenjena površina v stanovanju.

Zakaj izbrati leseno oblogo?

Naravna, lepa in topla talna obloga, brez plastičnih dodatkov so marsikdaj še vedno poglavitni argumenti za izbiro talne obloge. Tem kriterijem seveda ustreza lesena obloga, ki je kljub vse hujši konkurenci sodobnih talnih oblog z več ali manj umetnih materialov, še vedno močno aktualna v slovenskih domovih. Poleg dobre odpornosti na raznovrstne udarce, slovi lesena obloga tudi po dolgi življenjski dobi. Z možnostjo obnove pa le-to po navadi podaljšamo še za dodatnih 5 do 10 let. Vedeti pa moramo, da je trajnost talne obloge odvisna tako od načina uporabe prostora oziroma obremenitve talne obloge, kot tudi kvalitete izvedbe obnove obloge in debeline plasti premaza. Tako je priporočljivo, da so na primer v telovadnici trdnejše deščice in gostejše lesne vrste, saj se hitreje uničijo zaradi večje obremenitve.
V osnovi se lesene talne obloge deli na masivne in večslojne. Večslojne obloge se nadalje delijo še na dvoslojne in trislojne. Med masivne lesene talne obloge spada tako klasični deščični parket kot tudi parket različnih vezav, na primer angleški vez, lamelni parket, kant in tehno parket, ipd. V skupino večslojnih lesenih oblog se uvršča ladijski pod, kmečke deske, deščični parket, ipd. Če želimo v naše stanovanje vgraditi večslojno talno oblogo, moramo biti posebej pozorni, da bo imela le-ta najmanj štiri do šest milimetrov debeline plemenitega lesa, saj je od tega odvisna njena trajnost in število možnosti obnovitev.

Na kaj paziti pri izbiri lesene obloge?

Ponudba sedanjih različnih lesenih talnih oblog je res zelo pestra. Zato se marsikdaj ne znajdemo med množico različnih artiklov, da bi izbrali res tisto oblogo, ki bi najbolj ustrezala našemu okusu in potrebam. V tem primeru je priporočljivo, da se pred nakupom posvetujemo s strokovnjakom kot je specializirani prodajalec talnih oblog ali mojster polagalec. Njemu povemo svoje želje ter se pozanimamo o obstojnosti barv, trdoti lesa, zvočni in toplotni prevodnosti, o površinski zaščiti, načinu vzdrževanja in prav tako o njeni vgradnji.
Stopnja toplotne izolativnosti talne obloge je v notranjem bivalnem prostoru seveda še kako pomembna. Les je v primerjavi s kamnom, keramičnim ploščicam ali betonom toplotno veliko bolj prevoden. Ima tudi dobro zvočno izolacijo. Ob tem je pomembno le, da izberemo primerno vrsto talne obloge glede na namembnost prostora.
Les se glede na stopnjo vlage v ogrevanem bivalnem prostoru konstantno širi in krči. Zaradi tega lahko nastanejo velike reže ali pa obloga nabrekne. V prostoru, kjer je zelo nizka prisotnost vlage (npr. v centralno ogrevanem prostoru) bo prišlo do izsušenosti lesa, ta pa bo posledično tudi spremenil barvni odtenek. Manjša kot so nihanja, oziroma odstopanja povprečne vlažnosti od ravnovesja, daljša bo življenjska doba lesene talne obloge. Zato je najbolje, da izberemo les, ki je osušen na povprečno ravnovesno vlažnost.
Dober razlog, da so obloge iz lesa kljub močni konkurenci ostalih talnih oblog še vedno močno aktualne tudi v sedanjem sodobnem ambientu, je tudi v tem, da lahko lesene deščice z umetniškim pristopom oblikovanja in obdelave ustvarijo unikaten interier. Narava je velikokrat najboljši oblikovalec. Naravna olja in mila za les pa še dodatno spodbujajo naravne lastnosti lesa. Te se najpogosteje nanaša s premazovanjem s čopičem ali pa z vtiranjem s krpo. Za površinsko obdelavo se največkrat uporablja lake, kateri vsebujejo sintetična veziva. Zaradi zavesti o škodljivosti okolju in našemu zdravju industrijsko pridobljenih kemičnih snovi, pa se vse bolj pojavlja interes med potrošniki po vodnih lakih za les. Velikokrat so za marsikoga oljne lesene obloge najlepše. Kljub manjši odpornosti naravnih oljnih premazov in več posvečenemu času za obnavljanje od sintetičnih, dajejo lesu naravno lepoto, ki sčasoma pridobi privlačno in zanimivo patino. Vendar po drugi plati pa je slaba lastnost tega krajša življenjska doba talne obloge.
Sedaj je na trgu vse več različnih načinov obdelovanja lesenih talnih oblog. Tako so v ponudbi od rustikalnih, globokih tekstur vrst lesa, do manj izbočenih in na pogled gladkih površin. Vse večja izbira naravnih odtenkov, luknjastih, grčastih in nepravilnih oblik talnih oblok pa je pokazatelj, da se dandanes vse več vračamo k tradicionalnemu, kmečkemu videzu. Teksture dajejo lesu značilnosti in so neke vrste sledi poškodb, rastnih posebnostih, ki se kažejo v njegovi anatomski zgradbi.

Številne lesne vrste oblog

Glede na vrsto lesa je že nekaj časa na našem trgu zelo razširjena ponudba ne samo iz domačih vrst, temveč tudi uvoženih eksotičnih vrst lesa. Kljub temu v stanovanjih še vedno dominirajo domače vrste parketa, med katerimi je najbolj razširjen in cenjen hrastov parket. Njegova značilna barva je svetlo rumenorjava. Glavna odlika hrasta je dolga obstojnost in minimalno krčenje. Spada med trše vrste lesa. Domača vrsta parketa je tudi bukev. S postopkom parjenja se doseže njeno zmanjšano krčljivost. Na ta način dobi tudi značilno svetlo rožnato barvo. Češnjev parket se že nekaj časa ravno tako pogosto uporablja. Razlog tega je njegova značilna rjavo rdeča barva z izrazitim tkivom (letnicami). Hkrati pa je njegova slabša plat v slabi obstojnosti. Parket iz jesena je belkaste oziroma svetlorjave barve, ki se sčasoma spremeni v nežno rjavorumeni in rdečkasti odtenek. Podobno barvo ima tudi javorjev parket, ki pa ga odlikuje, da ne spreminja prvotne barve. Zelo dobro obstojnost ima orehov parket, ki je rjavo sive barve z delno belo zelenimi progami. Kot talna obloga se dobro obnesejo tudi različne sadne vrste, ki pa so zelo redke in zahtevne za obdelavo. Zaradi tega je njihova slaba stran razmeroma visoka cena.
Med eksotičnimi vrstami parketa prevladuje predvsem les iz Afrike, Azije in Južne Amerike, ki se sicer glede kakovosti bistveno ne razlikuje od domačega parketa, le da je njegova barva bolj eksotičnih tonov. Iz Afrike izvirajo predvsem Iroko, (rjavorumene barve), Afrormosia (temno rjava barva s svetlejšimi črtami), Wenge (črna barva z rumenkastimi lisami) in Doussie (rdečo rjavkasta barva), ki je izjemno stabilen parket. Južnoameriški parketi so Cabrueva (rjavkasta barva z rumeno belimi progami), Jatoba (rjavkasta barva), Paduk (temnordeča barva). Azijskega izvora pa so predvsem parketi Merbau (rjavkasta barva), Bambus (svetla in temna barva), in Teak (rjavo zlate barve), ki ima tudi v vlažnih prostorih zelo dobro stabilnost.
Izmed eksotičnih vrst parketa je najbolj poznan in tudi aktualen bambus parket. Njegovi glavni odliki sta v trdnosti in trpežnosti. Vertikalno in horizontalno prešana bambusova talna obloga je trša kot hrastova obloga. Pleten bambnusov parket pa je celo trši kot najtrše vrste tropskega lesa. Ker je bambusov parket sestavljen iz posameznih trakov, se manj krči kot trdne vrste lesa. S tem zagotavlja visoko stabilnost. Bambusova talna obloga je tudi antistatična in antialergijska. Kvalitetnejša vrsta bambusovega parketa ima zelo debelo vrhnjo plast, ki se jo lahko večkrat obrusi in obnovi. Tako kot pri ostalih lesenih talnih oblogah je tudi pri bambus parketu vidna površina lahko različno obdelana (lakirana, oljena, voskana, ipd).
Sicer bambusova stebla ne vsebujejo lesa v pravem pomenu besede, vendar so njihove lastnosti z lesom v marsičem primerljive. Bambus je tako kot les, obnovljiv vir surovine. Raste zelo hitro, celo do enega metra na dan. Bambusovo steblo potrebuje le 5 let, da postane dovolj trdno in primerno za uporabo talne obloge. Zaradi svoje izredno hitre rasti in učinkovite sodobne proizvodnje, bambusov parket absorbira več CO2, kot se ta sprošča med proizvodnjo in prevozom do kupca. To pomeni, da masivna bambusova talna obloga zagotavlja nevtralen CO2 skozi njegovo celotno življenjsko dobo.
Dozorela bambusova stebla obirajo in vzdolžno razcepijo ter odstranijo zunanjo kožo. S kuhanjem se prvotna svetlo rumena barva bambusa spremeni v svetlo rjavo oziroma karamelno barvo. S posebno toplotno obdelavo se lahko pridobi tudi temno rjavo barvo. Po toplotni obdelavi bambusove trakove posušijo in izločijo manj kvalitetne.
Videz bambusove talne površine je lahko v horizontalni varianti, kjer so trakovi postavljeni vodoravno in zlepljeni. S tem pridejo do poudarka značilna bambusova vozlišča. Pri vertikalni opciji so trakovi zlepljeni vertikalno. Na ta način so vozlišča manj vidna, kar ustvarja vzorec ozke linije. Pri pleteni varianti so trakovi bambusa stisnjeni in zlepljeni pod visokim tlakom. S tem je zagotovljena izredno trpežna talna obloga z elegantnim videzom.

Praktičen laminaten pod

Z razliko od parketa je laminatna talna obloga iz umetnih materialov. Posamezna laminatna plošča je dimenzije približno 130 x 20 cm, debeline 7 do 8 mm in je sestavljena iz več plasti, ki so med seboj tovarniško stisnjene pod pritiskom in visoki temperaturi. Zgornji vrhnji sloj je zaščitni z dekorativno folijo, ki je običajno podobna lesni strukturi, izjemoma keramiki in kamnu in je prepojena z melaminsko smolo. Jedro plošče je iz stisnjenih lesnih vlaken, spodnji sloj pa je iz melaminske smole in je namenjen pritrjevanju ter hkrati služi za hidroizolacijo laminata.
Laminat je postal zelo priljubljena talna obloga predvsem zaradi možnosti montaže v prostor s talnim ogrevanjem, zaradi hitrega polaganja, ki je brez umazanije, zaradi dobre odpornosti obloge proti obrabi, udarcem, kemikalijam, mastnim madežem. Poleg tega ima laminat še lep videz in ugodno ceno. Površina laminata je povsem odporna proti vlagi, vendar ob tem velja opozorilo, da jedro in spodnja plast nista, zato lahko v primeru, da v nastalo fugo zaide voda, laminatni pod dvigne. Medtem, ko večino vrst parketov lahko po poškodbi ponovno obnovimo z brušenjem in lakiranjem, to pri tovarniško gotovi laminatni oblogi ni možno.
Polaganje laminata je v primerjavi s parketom bistveno bolj enostavno, zato se ga marsikateri uporabnik loti kar sam. Ker je izdelan v gotovi izvedbi, odpade lepljenje na podlago in lakiranje. Torej se ga polaga po sistemu plavajočega poda. Pred polaganjem mora biti podlaga dovolj suha, ravna in čista. Zaradi tanke debeline laminatnih plošč se njih lahko polaga tudi na dotrajano staro talno oblogo. Ta je lahko lesena, keramična, tekstilna ali iz PVC materialov. Da se prepreči problem škripanja tal med hojo, se pod oblogo položi približno 2 mm debelo poliuretansko penasto folijo.
Na trgu je v ponudbi velika izbira različnih laminatnih oblog, ki so različne kakovosti. Slednja se meri z testom Abraser, kateri pokaže stopnjo obrabe laminata. Dovolj kakovosten laminat v stanovanjskem prostoru naj bi vzdržal od 10 do 20 tisoč obratov, oziroma naj bi imel življenjsko dobo od 10 do 15 let.

Cenovno ugodna vinilna obloga

Že več kot 50 let je na trgu v ponudbi tudi vinilna oziroma PVC talna obloga. Kljub močni konkurenci drugih oblog je ta zaradi izboljšav glede odpornosti materiala obdržala svoj tržni delež in je tudi sedaj ena najbolj prodajanih talnih oblog.
Vinilna talna obloga je lahko homogena ali heterogena. Homogena obloga je izdelana iz enega sloja. Posledično s tem ima prednost v tem, da poznejša morebitna obraba obloge ni vidna. Heterogena obloga je izdelana iz več plasti, s tem pa je udobnejša in toplotno ter zvočno bolj izolativna. Odvisno od tipa obloge in proizvajalca je lahko v oblogi različno število vgrajenih slojev, različnih debelin in materialov. Sloji so izdelani iz vinila, PVC-ja ali HDF plošče (vlaknene plošče visoke gostote), lahko tudi z dodatnim slojem plutovine. Nekatere plošče so površinsko obdelane s poliuretanskim premazom, ki doprinese talni oblogi še dodatno zaščito.
Na trgu je množica različnih vrst vinilnih oblog, ki se razlikujejo tako po vgrajenih materialih kot tudi po načinu montaže. V ponudbi so vinilne plošče, ki se vgrajujejo tradicionalno s pomočjo lepila. Njih se na suhe in povsem ravne tlake lepi po celotni površini s posebnim lepilom, primernim za lepljenje PVC talnih oblog. Z zobčasto lopatico mora biti lepilo nanešeno enostransko. Od časa nanosa lepila se plošče pričnejo polagati po 15-tih minutah, da se lepilo nekoliko posuši. Če tlaki niso dovolj ravni, jih je predhodno potrebno izravnati z samorazlivno izravnalno maso. Opozorilo velja, da ni priporočljivo obremenjevati vinilne obloge prvi dan po lepljenju, saj se mora lepilo dobro posušiti, da ne pride na stikih do poškodb ali obloga celo ne odstopi od podlage.
V zadnjem času so najbolj aktualne vinilne plošče z montažo na klik. Zaradi enostavne in hitre montaže takšno oblogo marsikdaj vgradijo kar sami investitorji. Njo je možno polagati tudi čez staro keramično ali parketno talno oblogo. Vinilne plošče na klik se jih lahko polaga direktno na tlak, brez lepila in dodatnih izolacijskih materialov.
Da se vinilna talna obloga še vedno tako pogosto uporablja v naših stanovanjih je razlog predvsem v njeni dokaj ugodni ceni. Poleg tega je s sedanjimi sodobnimi postopki izdelave in izboljšanimi materiali zelo odporna obloga, ki je enostavna za vzdrževanje. Sedanja vinilna obloga je v videzu in teksturi že izjemno podobna lesu, kamnu ali keramičnim ploščicam. Priljubljena je zlasti pri adaptaciji, saj omogoča hitro in enostavno polaganje, tudi čez obstoječo talno oblogo. Poleg tega je vinilna talno obloga tudi antistatična, ognjevarna, ne bledi in ne spreminja barv.

Prijetna tekstilna obloga

Mehka in topla tekstilna talna obloga je še posebej prijetna našim nogam. Poleg tega se z neštetimi videzi in tipi takšne obloge mogoče še najlažje približamo našemu okusu. Vedeti pa je potrebno, da so na trgu po kakovosti med seboj zelo različne tekstilne obloge. Njena kvaliteta je predvsem odvisna od vrste materiala oziroma izbrane preje, podlage in gostote tkanja. Izbrani material je lahko bombaž, volna, polipropilen, poliamid, kokos, juta, akril, svila, ipd. Pri podlagi obloge lahko izbiramo med filcem, PVC-jem, juto, bitumenom in gumo. Kvalitetnejša tekstilna obloga ima globinsko barvana vlakna. Manj kakovostna obloga je slabo odporna na močnejše obremenitve in se v njej rad zadržuje prah.
Glede na postopek izdelave je tekstilna obloga lahko tkana ali iglana. Tkana obloga je običajno v rolah širine 4 ali 5 metrov, lahko pa tudi v ploščah dimenzij 50 x 50 cm. Po videzu je takšna obloga oziroma so njene zanke lahko strižene, zaprte ali kombinirane.
Odlike iglane tekstilne obloge so v njeni robustnosti in kompaktnosti, s tem pa so tudi bolj vzdržljive. Postopek njene izdelave poteka tako, da se s pomočjo pritiska sintetična tekstilna vlakna stisnejo na tekstilno podlago. Takšna obloga je tanjša, v debelinah od 4 do 6 mm. Ravno tako je lahko v roli širine 2 metra ali v ploščah.

Ni vsa keramika enaka

Tako kot pri lesenih in ostalih vrstah talnih oblog je tudi pri keramičnih ploščicah zaradi vse bolj obširne ponudbe izbira najbolj primerne obloge vse težja. Investitorju kot laiku je videz talne obloge marsikdaj prvotnega pomena, vendar zavedati se je potrebno, da je kakovost obloge še bolj pomembna kot njen videz. Pomembni dejavniki pri izbiri ploščic so njihovo poreklo, uveljavljenost proizvajalca in dokazljivi certifikati kakovosti.
Glede na stopnjo obremenitve so nekatere vrste keramičnih ploščic namenjene izključno za na steno, druge vrste ploščic, ki vzdržijo večje obremenitve oziroma imajo višjo stopnjo trdote glazure, pa so namenjene za tla. Ta podatek je potrebno še posebej upoštevat, če bodo talne ploščice vgrajene s talnim ogrevanjem. Če bomo v tlak vgradili ploščice, ki so namenjene za na steno, se bodo sčasoma po vsej verjetnosti te deformirale.
Z globalizacijo tržišča so sedaj na našem trgu v ponudbi vse mogoče keramične ploščice, ki pa se še kako razlikujejo po kakovosti. Pri nakupu naj bomo pazljivi predvsem pri nizko cenovni keramiki, katera je praviloma tudi slabše kvalitete, kar pomeni, da ploščice niso dovolj ravne, niso natančnih oziroma istih dimenzij, obstaja nevarnost njihovega poznejšega pokanja in krušenja ali pojava lis na keramični površini. Takšne ploščice tudi vrhunski mojster ne bo mogel dovolj natančno položiti. Da bo dosegel vsaj za silo dovolj natančne skupen videz keramične površine, bo moral uporabiti zelo široke fuge, kar pa marsikdaj zopet ne bo dovolj lično.
Na našem trgu lahko zasledimo keramične ploščice istega kvalitetnega razreda, ki pa se po ceni precej razlikujejo. Temu je največkrat vzrok število selekcioniranj kvalitetnih od nekvalitetnih ploščic pri proizvajalcu. Cenen nizkokvaliteten proizvajalec opravi postopek selekcioniranja (kalibriranja) le od 0 do 4 - krat, visokokvalitetna keramika pa je selekcionirana tudi do 14 - krat. Najnižji cenovni razred ali največkrat tako imenovani »outlet«, pa je neselekcionirana keramika, ki dimenzijsko zelo odstopa in jo je težko polagati, kar je bilo omenjeno že v prejšnjem odstavku.
Razpoznavnost kakovosti ploščic lahko razberemo v dveh oznakah. Prva je stopnja trdnosti oziroma trdota glazure, ki se označuje s kratico MOHS po lestvici od 5 do 9, druga pa je stopnja obrabe označena s PEI in z lestvico od 3 do 5. Ploščice z oznako od 2 do 3 PEI so primerne za obremenitve v notranjih prostorih, ploščice z oznako 4 in 5 PEI pa so primerne za zunanje površine. Za zunanjo uporabo keramičnih ploščic je najbolj pomemben podatek o vpojnosti ploščic. Keramika, ki je namenjena zunanji uporabi, mora vpijati manj kot 3% vode, saj bo v nasprotnem primeru zmrzal poškodovala ploščice. Z drugimi besedami to pomeni, da so ploščice z višjo vpojnostjo od 3% primerne le za notranje prostore.
Kljub vsemu je videz keramičnih ploščic za vsakega investitorja med najbolj pomembnimi kriteriji izbire. Danes so za kopalniški prostor aktualne tako imenovane ’digitech’ poslikane posamezne stenske ploščice, ki zelo dobro dekorirajo in s tem popestrijo prostor. Že po večini so sedaj takšne ploščice cenovno primerljive z osnovnim ploščicam. Pogosto se barva talne kopalniške keramike bistveno razlikuje od stenske keramike. Sedaj so modni predvsem svetlo sivi in svetlo rjavi odtenki keramike. Tako stenske kot talne ploščice so vse bolj ozke in dolge. Sedaj so v ponudbi ploščice z dimenzijami od 20x50 cm pa do 30x120 cm. S sedanjo sodobno tehnologijo izdelave keramike so se torej tako v videzu kot dimenzijah ploščice drastično spremenile v primerjavi z desetletjem in več nazaj. Nekatere sedanje ploščice imajo vidno površino tako rekoč identično strukturi lesa ali kamna, druge imajo lahko 3D površinski videz, ipd.

Kako pravilno položiti keramiko?

V namen preprečitve zamakanja vode skozi tla ali stene pod keramično oblogo naj v kopalniškem prostoru predhodno izvedemo hidroizolacijo tal in sten. To izvedemo s pomočjo posebnega tesnilnega hidro izolacijskega traku v vogalih in ustreznega premaza. Trak in premaz morata biti elastična in vodotesna z zadostno odpornostjo alkalne kisline, solne raztopine, olja in odporna na različne temperature. Njih izdelujejo vsi sedanji proizvajalci lepil.
Pri izbiri lepila naj upoštevamo ali bo keramika položena znotraj oziroma zunaj objekta, ravnost podlage, vrsto podlage (betonska, lesena, mavčno – kartonska), debelino nanosa in morebitno uporabo talnega ogrevanja. Če bomo uporabili neustrezno lepilo, bodo ploščice s časom začele odstopati od podlage. Lepilo mešamo z vodo po navodilih proizvajalca, ki so napisana na embalaži. Zaradi strjevanja lepila naj pazimo, da ga enkratno ne pripravimo v preveliki količini. Ko lepilo z vodo dovolj premešamo, ga pustimo cca 5 minut v mirovanju. Zatem ga ponovno premešamo.
Talna podlaga mora biti pred začetkom polaganja ploščic trda, suha, neprašna, dovolj ravna in vpojna za keramično lepilo. Zaradi boljše oprijemljivosti lepila moramo vse površine (razen betonskih) pred nanosom lepila premazati z emulzijo. Z lopatico (gladilko) na površino postopoma nanesemo lepilno maso v debelini cca 5 mm. Najprej nanesemo z gladko stranjo zobčaste lopatice, nato lepilo razmažemo še z zobčasto stranjo v različnih smereh, da se dobro prime podlage. Keramične ploščice takoj zatem polagamo v svež lepilni nanos. Vsako ploščico pritisnemo na podlago in jo s pomočjo plastičnih distančnikov čim bolj poravnamo v linijo sosednjih ploščic. Med polaganjem naj kontroliramo ravnost položene obloge in njen naklon. Priporočljivo je, da talne keramične ploščice potolčemo z gumijastim kladivom, saj s tem dosežemo, da je čim manj ali nič lukenj v lepilu pod ploščicami.
Po preteku najmanj 24 ur zapolnimo prazne in povsem čiste fuge med ploščicami. Zlasti talno oblogo naj zafugiramo že po nekaj dneh, da čim več vlage izhlapi pred fugiranjem. S tem izboljšamo kvaliteto izvedbe. To še posebej velja za velike formate in granitogres ploščice. Fugirno maso nanesemo s poravnalno desko ali gumijasto gladilko. V različnih smereh jo razmažemo po fugah. V istih smereh preostanek fugirne mase odstranimo s ploščic. Da bodo fuge enakomerno poravnane, po 20-tih minutah postopek fugiranja ponovimo. Na koncu sledi še čiščenje ploščic z mokro gobo. Stranske in kotne fuge lahko zatesnimo s sanitarnim silikonom v istem tonu kot so fuge. V ponudbi so tudi profili, ki so še posebej primerni za notranje vogale.

Dekorativni beton

Dekorativni beton je modni in edinstven premaz, ki izvira iz Francije. Je zelo odporno mineralni material na osnovi prebranih vrst cementa, finega peska, smol in naravnih pigmentnih barv. Zaradi svoje lastnosti ga lahko nanašamo na katerokoli podlago (steklo, ploščice, les, mavčne plošče, opeko, idr.)
Material je zelo vzdržljiv in odporen na vodo, zato ga lahko uporabljamo za kuhinjske površine, površine okoli bazenov, v kopalnicah, za stopnice, ipd. Primeren je tudi za talno gretje.
Nanašamo ga v dveh slojih z debelino od 2 do 3 mm. Primeren je za zunanje in notranje površine. Dekorativni beton je dobavljiv v 70-tih barvnih odtenkih, njegov končni videz pa je odvisen od raznovrstne obdelave, zato je vsak nanos unikaten. Njegov končni videz je lahko mat, svilenkasto mat in sijaj. Najbolj pogosto se njega uporablja v kopalnicah, na kuhinjskih površinah in delnih dekoracijah v ostalih delih hiš.

Vse bolj priljubljene stenske obloge

Dve ali tri desetletja nazaj so bile lesene in tapetne stenske obloge precej aktualne v tedanjih domovih. Vendar sčasoma so te postale zastarele in v zadnjem obdobju se v novogradnjah ali adaptiranih objektih skoraj povsem izginile. Kombinacija sodobne tehnologije z novimi materiali je doprinesla temeljite spremembe tudi pri stenskih oblogah. Če se je za nekdanjo stensko oblogo lahko reklo, da je zastarela, katera ne sovpada v bivalni prostor, bi se za sedanjo stensko oblogo lahko trdilo, da je že popolna imitacija kakršnekoli strukture materiala ali okoljskega ambienta.
Odličen nadomestek za pravi kamen so kamnite stenske obloge. Te se v sedanjih domovih ne uporabljajo le kot dodatek na fasadi zgradbe, temveč so pogosta popestritev tudi notranjih sten. Medtem, ko je naravna masivna kamnita obloga precej visoka investicija, so dekorativne kamnite obloge cenovno bolj dostopne. Dekorativne kamnite obloge so lahko izdelane iz naravnih ali umetnih materialov. Osnova vseh je, da posnemajo videz kamna, oziroma njegovo strukturo in odtenke.
Za topel in domač videz bivalnega prostora so primerne predvsem lesene stenske obloge. Ker les pripomore k boljši toplotni in zvočni izolaciji, s takšnimi oblogami privarčujemo tudi pri energiji. Med sedanjimi lesenimi oblogami so aktualne predvsem dekorativne stenske obloge na MDF plošči. MDF oziroma mediapan je visoko kvalitetna gosta vlaknena plošča, izdelana iz lesnih vlaken z dodatkom smole.
Pri opremi bivalnih prostorov vse večji hit postajajo stenske dekoracije z tako imenovanimi foto tapetami, s katerimi si pridobimo trodimenzionalni občutek prostora. Zaradi praktično kakršnegakoli videza takšnih tapet je njih možno umestiti prav v vsak prostor – ne glede na stil opreme. Z neomejeno izbiro dizajnov tapet je njih kaj lahko prilagoditi glede na stil notranje arhitekture. Razlog velikega povpraševanja po njih je tudi v možnosti izdelave videza tapete na podlagi investitorjeve fotografije. Takšne tapete z moderno tehnologijo izdelajo in jo natisnejo na trpežen papir z debelino približno 160 g/m². Tapeta je dimenzijsko in UV stabilna ter vodoodporna.

pripravil: M.A.

Najbolj brano